Produkcija s predvajanjem glasbe produciramo le en


        Produkcija ambienta (Hrana, arhitektura indoživetje) Svetovni dan ?ebel20.5.2018″Medeni brunch” zlatisijaj, ?ebelji ples “to bee or not to bee” – židan          Uvod”?lovek je, kar jé,” jeugotovil filozof Ludvik A. Feuerbach že v prejšnjem stoletju. Njegov izrekvelja še danes, vendar potrebuje dopolnilo: “?lovek ni le kaj, temve? tudi kakojé.

” Predvsem “kako” je dandanes zelo pomemben. Okus za lepe stvari je danes visokovrednoten – brez dvoma je to reakcija na stres storitvene družbe. Uživanjehrane in pija?e v izbranem ambientu spada h kakovosti življenja velikegaštevila ljudi. Cilj današnjega gostinstva je zbuditi dobro po?utje gosta in gatako pridobiti za stalnega gosta. Uživanje hrane in pija?e je zopet postal?uten dogodek.

We Will Write a Custom Essay Specifically
For You For Only $13.90/page!


order now

Višje težnje zahtevajo originalne kulinari?ne ideje in primerenambient. H kulturi uživanja hrane in pija?e vedno bolj prispeva tudi kulturaprostora, saj je dobro po?utje pri jedi v veliki meri odvisno od ambienta.  Marijan Lebar                 Kaj je to ambient?Po SSKJ :  ambiènt -ênta in -énta m (e? é, e??) prostor zdolo?enimi zna?ilnostmi, ki obdaja osebo ali stvar, okolje: ustvaritiprimeren delovni ambient;malomeš?anski, vaški ambient; vromanu sta ambient dogajanjaPrimorska in Trst / godi se v ambientupredvojne družbe; v zlo?instvo je zašel pod vplivom ambienta // razpoloženje, ozra?je: na ulicah vladapravi novoletni ambient Ambient je torejkaterikoli prostor, zaprt ali odprt, ki v ?loveku zbuja neko razpoloženje,?utenje. Lahko je ustvarjen naravno, kot npr.

ambient v gozdu, lahko pa jeustvarjen s strani ?loveka. Produkcija ambienta v gostinstvu je zelo pomembna,saj se s primernim ambientom dopolnijo ?utila gostov in ustvarijo v ?lovekupovezano ubrano doživetje. To pomeni, da gost od trenutka še preden prestopivrata v vašo restavracijo ali pride na dogodek nekaj za?uti s samimopazovanjem. To ob?utenje lahko povzro?i žesamo prazni?ni venec na urejenih zunanjih vratih.  Sluh – v ambientu seodlo?imo za glasbo, ki jo bomo predvajali. Ta glasba se razlikuje med jutranjokavarno, kjer si ljudje želijo slišati morda kakšne novice po radiu inrestavracijo, ki streže pethodno ve?erjo, kjer se ljudje želijo boljpogovarjati in s predvajanjem glasbe produciramo le en podton, ki je velikobolj umirjen in tih.  Vid – od trenutka, ko izzunanjega sveta prestopijo gostje v naš prostor najprej vidijo vse. Vidijobarve, vidijo urejenost, vidijo gibe zaposlenih in njihove uniforme, vidijo našlogotip, vidijo osvetljenost.

Zato je bistveno, da imajo kaj za videt, davidijo skladnost, da kar vidijo, saj je to prvo ?utilo, ki ga uporabijo kopridejo k nam zadovoljimo. ?e gostu ni vše?, kar vidi okoli sebe ko stopi v nekambient, ni pomembno kako dobro jé in pije, saj bo izkušnjo hrane in pija?epodzavestno razvrednotil s tem kar so si možgani že zapomnili. Celotno gledanoizkušnje ne bo ocenil pozitivno ali pa bo le zadovoljen. Želimo si zadovoljnihin ne zgolj zadovoljenih gostov. Razlika v ob?utenju je velika, ?e lezadovoljimo njihove potrebe ali ?e jih navdušimo. Tudi prenos doživetja naprej,ki se bo zaklju?eval z ampak nam ne pomaga. Odli?na hrana, ampak zani? postrežba in preglasnaglasba.

Voh – preve? nadišavljeniprostori goste odbijajo, kot tudi ambienti v katerih takoj zavohajo, kaj sedanes v kuhinji kuha in odidejo iz naše restavracije s suvenirjem tega vonja nasebi. Prvo je bistveno, da v ambientu ne smrdi po kakšni gnilobi, ne?isto?i, kismo jo spregledali. Pomembno je, da ima ambient svež vonj, naraven. Bistvenegapomena je prezra?evanje naših prostorov.

Umetne dišave niso primerne, saj vgostinstvu si želimo, da gostje uporabijo to ?utilo, da prepoznajo hrano nakrožniku pred njimi, da jim “zadiši” po kavi ali svežemu roglji?ku. Velikokratnam voh pomaga, da ljudje ki morda niso nameravali naro?iti kaj ve?, naro?ijo,ker jim zadiši iz sosednje mize. Tip – Struktura stola,lesene ali plasti?ne mize, prti, prti?ki, stekleni kozarci.

Skoraj ?isto vesinventar, predvsem drobni gostje tipajo. Tip naredi razliko med kvalitetnimdragim prti?kom iz blaga in papirnato servieto. To ?utilo odlo?i nivo našegaambienta, ali je to majhna skromna kavarna, ki ima odli?no kavo po nizki ceni,ki jo servira le v “to-go” papirnate kozar?ke ali je to meš?anska kavarna, kipostreže kavo v pravem tankem porcelanu, zraven na voljo ve? vrst sladkorja inše kakšen doma?i piškot. Ali sedimo na plasti?nem stolu, po ?emer nas bolihrbtenica ali nas fotelj s pravim italijanskim usnjem objame in ne želimo ve?domov. Umami – pa ustvari pikona i in sicer to je naša ponudba, vse kar naši gostje konzumirajo. Umamiprevajajo kot slasten okus, kot tisto nekaj ve?, kar zaokroži celoten obrok.Naša ponudba mora biti to?no to. ?ut, ki vse ostale ?ute poveže v ubranozgodbo, tista rde?a nit.

Pri ustvarjanju ambientaje zelo pomembna doslednost in usklajevanje, v?asih kompromis, saj ne moremoimeti vsega. Ne gre vse skupaj, ne moremo mešati stilov in ponudbe inpri?akovati, da se bodo ljudje dobro po?utili v tem prostoru. Pomembno je, dase zavedamo da z ambientom oživljamo vsebino, ki jo ponujamo. Zato je klju?no,da razdelimo produkcijo na dve poglavji z ve? vprašanji.  Živ prostor Pri živem prostoruambient le dopolnjujemo s svojimi storitvami. To je lahko vrt restavracije alidogodek v nekem že obstoje?em prostoru, ki že ima nek svoj ambient – kot npr.

notranjostmuzeja, cerkve. Moramo paziti, da s svojim ustvarjanjem zgodbe sledimo žeobstoje?i sceni, ozadju, ki ga imamo na razpolago in tako dopolnimo zgodbo vceloto. Neživ prostor Tabula rasa, ki namomogo?a da za?nemo od ?istega, snežno belega za?etka.

Da za?nemo razmišljati obarvi sten, do barve tal, do odlo?itev pri cvetli?nih aranžmajih. Neživ prostornam omogo?a, da ustvarimo svojo zgodbo brez kakršnihkoli zavor in ne smemopozabiti, da ima vsaka zgodba rde?o nit. Bistvenega pomena je, da ustvarimosmiselen prostor, ki je na koncu v skladu z vsemi malenkostmi, ki si jih lahkona za?etku le zamislimo.  Kaj je namen ambienta, ki ga ustvarjamo? Ali bo to enodneven dogodek ali ustvarjamo prostor zadlje ?asa, prvo vprašanje je namen, ki nas sprašuje ali bo to prostor zakosilo, ali bo to prostor za sestanke, ali bo to prostor za popoldansko kavo,ali bo to prostor za poroko?Namen je ohranjanjeharmonije med živim/neživim prostorom, našo ponudbo in gosti.Ko odgovorimo navprašanje, kaj je namen prostora lahko za?nemo razmišljati o tem, kakšna bopostavitev v prostoru, kakšno kapaciteto si želimo.

Lahko je manjša in boljintimna ali ve?ja, ker morda za potrebe dogodka moramo izpolniti dolo?enenormative.  Kdo so naši gostje? Od za?etka je trebarazmisliti o ciljni skupini našega ambienta. Ali bodo naši gostje mlajši in siželijo glasnejšo glasbo, bolj žive barve ali ciljamo na starejšo generacijo, kisi želi ve? intime in tišine. Bodo naši gosti pri nas preživeli veliko ?asa aliciljamo na hitrejše obra?anje miz oz. organiziramo dogodek, ki traja ledolo?eno število ur.  Kakšna bo naša ponudba?Naša ponudba mora biti vskladu prostora v katerem smo in dopolnjuje naš ambient. Svetloba igra velikovlogo pri naši ponudbi, saj se svetloba v ambientu, kjer lahko ob kavi delaš nara?unalniku razlikuje od svetlobe v restavraciji, ki streže kosila.

Na svetlobov živem prostoru nimamo veliko vpliva, v kakšnem zunanjem živem prostoruustvarimo senco. ?eambient odraža azijsko kulturo, v njem ne pri?akujemo ponudbe, ki bi vsebovaladoma?e ajdove žgance z ocvirki in ne pri?akujemo ameriških burgerjev. Pri produkciji ambientamoramo tako imeti že predstavo o naši ponudbi ?isto na za?etku, ali paustvarimo splošen ambient v katerega ob dore?eni ponudbi dodajamo elemente, kipovežejo naš prostor v ubrano celoto.  Kakšna bo investicija?Pri ustvarjanju ambientav živem prostoru nam že umestitev pomaga, saj ima že ta živ prostor nekambient, daje neko ob?utenje gostom.

Tako, da je investicija v produkcijomanjša kot investicija v prazen neživ prostor ali pa strogo dolo?ena kot vprimeru dogodkov, kjer je to?no dolo?en denar, ki je namenjen ustvarjanjuambienta. Investicija pa seveda diktira produkcijo v neživem prostoru, tako seodlo?amo med barvo za stene, ploš?icami na tleh, ceno stolov in miz, cenodrobnega inventarja. Pri investiciji se odlo?amo tudi ali investiramo naza?etku v dražjo opremo, ki se bo uporabljala dlje ?asa ali se odlo?imo za boljcenovno ugodno in jo hitreje menjamo, saj se zna nižje cenovna oprema alidrobni inventar hitreje obrabiti kot dražja kvalitetnejša razli?ica.       Vsese za?ne z vhodnimi vrati “I seeyour red door, I want it painted blackNo colors any more, I want them to turnblack”  The Rolling Stones; Paintit, Black Naše izhodiš?e celotnegadoživetja naših gostov so vhodna vrata. Predstavljajo mejo med zunanjim svetomin našim ambientom, ter so zaradi tega prvi vtis na obiskovalca. Pregovorpravi: “Nikoli ne dobiš druge priložnosti, da popraviš prvi vtis.” Tudi tazunanji element mora biti v skladu s prostorom.

Predvsem mora biti rednovzdrževan, ?ist, veliko pomeni tudi barva in detajli. Treba je razmisliti tudio cvetli?nih aranžmajih, kakšnem drevesu v loncu, nadstrešku, ali bo to prostorza kadilce, kakšna miza zunaj pri vhodu.. Na vhodnih vratih tudi opazimorazli?ne napise, naš logotip, ni malenkostno razmisliti o zlati kljuki..

tudito mora biti harmoni?no.         Pokaži mi svoje barve in povem ti, kdo si(slovenski pregovor)Barve vplivajo na nas,vplivajo na naše razmišljanje, vplivajo na naše po?utje in imajo v našemživljenju zelo velik pomen, ki pa ga ve?krat prezremo. Zato so barve zelopomembne pri ustvarjanju ambienta. Moramo se vprašati, kaj želimo da našigostje ob?utijo, kako dolo?ena ciljna skupina doživlja barvo.

Prizadevamo si,da ustvarimo barven prostor, ki blagodejno vpliva na ?loveka. Kot vsak kosinventarja v prostoru je tudi barva sporo?ilo. Z malo poznavanja teorije barvtako ustvarimo atmosfero, v kateri bomo lažje tržili svoj produkt. Pomembno je,da se barve skladajo, da se ne tepejo, to pomeni da iš?emo sozvo?ja in nenasprotja, ki jih poljubno kombiniramo s ?rno in belo.

Vsaka barva nakazuje tudi globinoprostora – tople barve (rumeno, rde?o, oranžno) vidimokot plitve, hladne (modro,zeleno) pa kot globoke.Nikoli ne izbiramo direktnega barvneganasprotja, pomagamo si lahko s teorijo barv. Moderno teorijo barvnih nasprotij in sozvo?ij jezasnoval Johannes Itten injo predstavil v knjigi Umetnost barve. Po njem se imenuje tudibarvni krog.

Razdelil ga je na primarne (osnovne), sekundarne (mešanice osnovnih) in terciarne barve (mešaniceprimarnih in sekundarnih barv, na primer: rumena + zelena = rumenozelena).   Ittenov barvni krog; slika ..   Brez svetlobe ne bi videlipredmetov, inventarja in materialov razli?nih barv. Zaradi svetlobe se u?inekbarve oz. obarvanosti spreminja, lahko bi dejali da je odvisen od svetlobnihvirov. Skoraj nemogo?e je spremeniti arhitekturne lastnosti prostora, vendarlahko s premišljeno uporabo barv in svetlobe spremenimo vsa temna podro?ja v ambientuv svetlejša ali obratno. Ob na?rtovanju pa je klju?no tudi, da razmislimo onaravni svetlobi in seveda premikanju le te skozi dan.

Z barvo lahko poudarjamo aliprikrivamo dejansko velikost prostora, ter pri?aramo posebno vzdušje Živetople barve navidezno zmanjšujejo realno velikost prostora ter približujejoelemente v ambientu, medtem ko hladne barve navidezno ve?ajo prostor ter stvariv prostoru oddaljujejo.Majhen, temen prostor lahko opti?no pove?amo s hladnimisvetlimi toni (še posebno s svetlo modro), z belim stropom, ki daje vtisprostornosti in zraka. Na drugi strani pa lahko ve?je prostore opti?nozmanjšamo ter jih naredimo bolj osebne s stenami v toplih, temnejših alirazli?nih barvah, z velikimi vzorci in kombinacijo razli?nih materialov invzorcev.Dolg prostor lahko navidezno skrajšamo s prebarvanjemnajbolj oddaljene stene v temnejšem tonu, ali ?e jo prebarvamo s toplo barvo,ki jo opti?no približa. Ravno obratno kratek prostor opti?no podaljšamo, ?ekon?no steno pobarvamo s svetlo barvo ali na njo postavimo ogledalo.Visok strop deluje nižji v svetli topli barvi, u?inek pa ješe ve?ji, ?e je prebarvan s temno toplo barvo.

Vsak od nas ima svoj nabor najboljpriljubljenih barv, ki predstavljajo njegovo osebnost in vplivajo nanj.Doživljanje barv je tako odvisno od tega kako so nam vše? posamezne barve,kakšne vrste so in intenzivnosti svetlobe (dnevna ali umetna svetloba,intenziteta osvetljenosti prostora) ter biološkega ritma (barve zve?erdoživljamo druga?e kot zjutraj).Za ustvarjanje barvnih ambientov jedobro poznati nekaj osnovnih zna?ilnosti barv:·        Rumena barva predstavlja kreativnost in izžareva vedrost insvetlost, zaradi ?esar rumene barve povezujemo z mladostjo, igrivostjo inradovednostjo. ·        Zelena je barva potrpežljivosti. Predstavlja naravo, sre?o, varnostter ravnotežje.

Izbrani zeleni odtenki nas lahko hkrati umirjajo alipoživljajo.·        Modra izžareva modrost in razvoj. Povezuje nebo in vodo ter nasvodi v razmišljanje, svobodo in globino.

Poznamo jo tudi v vlogi avtoritete,?isto?e ter zaš?ite.·        Oranžna pomaga vzpodbujati ustvarjalnost ter hkrati odseva udobje,okus, aktivnost, komunikacijo ter navdih.·        Vijoli?na je barva inteligence in ?ustev.

Izraža ob?utek razkošja,prestiža, ženskosti ter hkrati nežnosti.·        Rde?a barva deluje strastna, drzna ter hkrati nevarna. Pomenienergijo, vitalnost, hitrost, dinami?nost.·        Rožnata deluje barva zabave, igrivosti, pozitivizma, nežnosti inženskosti.·        Zlata in srebrna izražatahlad in dragocenost ter temu posledi?no predstavljata prestiž.

 Stoliin mizeGlasbaDekoracija       Produkcija ambienta na dogodku  Tema Kdaj?20. maj – svetovni dan ?ebel?ebele kot opraševalke so pomembneza zagotavljanje hrane, prehranske varnosti, trajnostnega kmetijstva, biotskeraznovrstnosti, za blažitev podnebnih sprememb in ohranjanje okolja.V zadnjem obdobju so ?ebele vednobolj ogrožene. Zato je ?ebelarska zveza Slovenije podala pobudo, da 20. maj postane svetovni dan ?ebel.Pobudo je podprla Vlada Republike Slovenije, ki si prizadeva za razglasitev pobude. Zavedamo se, da les skupnim prizadevanjem lahko poskrbimo za varstvo ?ebel ter njihovegaživljenjskega prostora!Podporo pobudi je septembra 2015izrazila tudi najve?ja mednarodna ?ebelarska organizacija APIMONDIA.V sklopu te pobude Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano potuje po svetu s ?ebeljim svetom inaktivno izvaja aktivnosti promocije in informiranja o pobudi ter drugih sorodnih projektih.

Po ve? kot treh letih prizadevanj jebila 17. novembra v okviru Ekonomsko-finan?nega odbora (2. odbora) Generalneskupš?ine OZN v New Yorku soglasno sprejeta resolucija za razglasitev 20. majaza Svetovni dan ?ebel. Podpirajo jo vse državeOZN, 115 držav pa je tudi sopodpisnic resolucije oziroma t.i.

kosponzoric,med njimi tudi najve?je, kot so ZDA, Kanada, Kitajska, Rusija, Indija,Brazilija, Argentina, Avstralija ter vse države Evropske unije.Slovenija je predlagalapraznovanje ?ebel v mesecu maju, saj so takrat ?ebele na severni poloblinajbolj aktivne in se za?nejo množiti, na južni pa je ?as za nabiranje medu. Izbran dan, 20. maj, paje tudi rojstni dan Antona Janše, pionirja modernega ?ebelarjenja in eneganajve?jih strokovnjakov na podro?ju ?ebel svojea ?asa. Bil je prvi u?iteljmodernega ?ebelarjenja na Dunaju, pod vplivom Marije Terezije.    Kaj?Ob ?ebelah pomislimo na med, ob medu na zajtrk, ampakideja je, da si Svetovni dan ?ebel za ozaveš?anje zasluži ve? ?asa in zatopredlagamo brunch, ki bo združeval barve, ki pritegnejo ?ebele, izdelke iz meduin cvetnega praha.  Kje?V naravi, da imamo že naravno zeleno kuliso našegaambienta.

Mestni park ali pa morda dvoriš?e Restavracije 7.  Za koliko ljudi?24 ali ve?, deljivo s 4. SponzorjiVino in peninaMedeno pivo KratowchillMedeni izdelki Mr.Bee ali MedexFruštek?  Inovativnapostavitev ambientaNamesto miz bomo uporabili po par palet velikosti120x120cm. To bo od trave dvignilo mize za približno 30 cm. Za enim parom paletje prostora za 4 ljudi.

Preko palet beli prti. Na travo namesto stolov pažakljevina in okrasne blazine v živo rde?i barvi. Kulisaiz palet ali postavitev lesenega satovjaZa kuliso postavljena improvizacijska kuhinja oz.

backoffice.Starinskakuhinjska omara z marmorno ploš?oAperitiv, penina, sveže stisnjen pomaran?ni sok,cvetni prah – hrana za srce in možganeNamizahHladne jedi slane in sladke servirane po vseh mizah, vrazli?nih posodah, na lesenih ploš?ah na kerami?nih, na kovinskih, mehko kuhanajaj?ka na podstavkih vmes. Fruštek kosmi?i, mleko v literskih posodah vmes pomizah. Šampanjcev žele z malinami na višji stekleni ploš?i. Pri hladnih jedeh je pomembno sodelovanje gostov,pomembna je interakcija, druženje. Dvatopla hoda  ?, servirana Za sladico sorbet lu?ke iz meda pomaran?e in janeža? –         igrivo, smo v parku, sedimo na tleh Na mizah veliko rož, živih barv, rde?ih, roza,oranžnih – žive barve privabljajo ?ebele.

Vabila oz. letaki v naravni umazano beli barvi zzlatim odtisom satovja”?         

x

Hi!
I'm William!

Would you like to get a custom essay? How about receiving a customized one?

Check it out